Sveti Ambrož, ki goduje 7. decembra, je zavetnik čebelarjev, čebel, voskarjev in svečarjev. Ob njegovem godu čebelarji tradicionalno obhajajo svoj praznik, se zahvalijo za preteklo čebelarsko leto in priporočijo za zdravje čebeljih družin v prihajajočem letu.
Ambroževo praznovanje je povezano z verskimi obredi, druženjem in ohranjanjem čebelarske kulturne dediščine. Čebelarska društva po Sloveniji ob tej priložnosti organizirajo zahvalne maše, ki se jih čebelarji pogosto udeležijo v svečanih društvenih oblačilih in s prapori. Ob maši se lahko opravi tudi blagoslov medu in drugih čebeljih pridelkov.
S praznikom so povezani številni običaji in ljudsko izročilo. Med njimi so družabna srečanja čebelarjev, izmenjava izkušenj o minuli čebelarski sezoni in pripravah na zimo ter izdelovanje sveč iz čebeljega voska. V duhu dobrodelnosti, ki ga povezujemo s svetim Ambrožem, čebelarji ob tej priložnosti pogosto namenjajo med tudi lokalnim ustanovam in posameznikom, ki potrebujejo pomoč.
S svetim Ambrožem je povezana tudi znana legenda o čebelah v njegovi zibelki. Po pripovedi naj bi se na obraz spečega dojenčka spustil roj čebel, ki mu je lezél okoli ust, ne da bi ga pičil. Njegov oče naj bi v tem dogodku prepoznal znamenje, da bo sin nekoč postal velik govornik s sladkimi besedami. Legenda je prispevala k temu, da je sveti Ambrož postal zavetnik čebelarjev.
V ljudskem izročilu se je ohranil tudi vremenski pregovor, povezan z njegovim godom: če je na svetega Ambroža lepo in toplo vreme, naj bi bila zima dolga, če pa sneži ali zmrzuje, naj bi se pomlad hitro vrnila.