Na podlagi znatnega potenciala mest za ozaveščanje in inovacije, mreža BiodiverCity razvija pristope, ki temeljijo na skupnosti, za ovrednotenje, merjenje in vrednotenje biotske raznovrstnosti ter povezanih ekosistemskih storitev. To omogoča skupnostim načrtovanje dolgoročnih rešitev, temelječih na naravi, spodbujanje pro-okoljskih vedenj in oblikovanje načrtov za ozelenitev, kar bo prispevalo k doseganju strategije EU za biotsko raznovrstnost.
Vsak potok, mlaka, travnik, gozd ima v naravi svojo vlogo. Tudi vsaka vrsta ima v naravi svojo vlogo, s katero prispeva, da vse v naravi deluje v ravnovesju. Vse v naravi je povezano in vsi, čeprav še tako majhni hrošči, imajo svojo vlogo. Zato je pomembno, da smo pozorni pri izginjanju posamezne vrste in da po svojih zmožnostih prispevamo k njenemu ohranjanju.
V občini Poljčane je naš glavni izziv popolna odsotnost kakršnih koli strategij ali načrtov za ozelenitev na ravni občine.
Imamo približno 60 % zemljišč (ob reki Dravinji) zaščitenih z Naturo 2000 ali drugimi direktivami. V bližini je tudi gora (Boč), ki je zaščitena kot krajinski park. V teh območjih je biotska raznovrstnost zelo bogata. Ena glavnih groženj lokalnim ekosistemom je onesnaževanje reke Dravinje. Zaradi pomanjkanja javne čistilne naprave in javnega kanalizacijskega sistema so nekateri pritoki reke lahko zelo onesnaženi, zlasti poleti, ko primanjkuje padavin.
Glavna urbana območja so prekrita z bodisi cestami, asfaltiranimi pešpotmi ali parkirnimi prostori. Majhne travnate površine so redke in redko prisotne. Zato je eden izmed ciljev občine povečati zelene površine po mestu in vključiti najnovejše trajnostne rešitve, povezane z zeleno-modro infrastrukturo, v urbanistično načrtovanje (NbS). To vključuje tudi razvoj zelenih površin za rekreativne namene, zlasti v središču mesta. (Trenutno je v Poljčanah le en majhen park, vendar ta ne zadostuje v celoti potrebam občanov.)
Drug cilj Poljčan je obnoviti intenzivno obdelane travnike in jih preoblikovati v čebelam prijazne travnike, kot je bilo v preteklosti. Zaradi pomanjkanja lokalnega strateškega načrta upravljanja, načrta trajnostnega upravljanja travišč ali kakršnih koli drugih ustreznih lokalnih predpisov je zanimanje za gojenje intenzivnih kmetijskih travnikov postopoma upadalo, kar je vodilo v njihovo izginotje.
Vendar so se v zadnjih nekaj letih prioritete prebivalcev Poljčan začele usmerjati k ideji "vrnitve k naravi", kar trenutno omogoča vključitev obnove travnikov v lokalno razvojno agendo, saj obnovljeni travniki zajamejo in shranijo velike količine ogljika, kar podpira cilje ublažitve podnebnih sprememb.
