Konec oktobra smo pilotno izvedli Santoninovo pot, ki je udeležence popeljala 500 let nazaj – v čas, ko je tod potoval furlanski humanist in popotnik Paolo Santonino.
Popotovanje se je začelo na nekdanjem srednjeveškem trgu v Zgornjih Poljčanah, kjer nas je pozdravila Špelka – razbojnica iz legende o jami Balunjači na Boču. Z njenim hudomušnim nagovorom smo se skupaj podali v svet tukajšnjih zgodb in resničnih dogodkov iz Santoninovega časa.
Dan smo začeli s srednjeveškim zajtrkom – dišečo proseno kašo, rženim kruhom in drugimi skromnimi jedmi, ki so jih v Dravinsjki dolini uživali preprosti ljudje. V cerkvi sv. Križa smo nato prisluhnili Santoninovemu zapisu iz leta 1487 in videli najstarejši epigrafski napis o ustanovitvi cerkve na Slovenskem.
Pot nas je vodila ob vznožju Boča, ob reki Dravinji, kjer smo se ustavili pri edini ohranjeni apnenici – spominu na staro znanje izdelave apna, s katerim so naši predniki gradili hiše in cerkve. Na poti nas je spremljala Špelka, ki je s humorjem in ljudsko modrostjo razpletala zgodbe o življenju pod Bočem v davni preteklosti.
Po krajšem postanku z malico smo prispeli do samostana v Studenicah, kjer smo ponovno prisluhnili Santoninovim besedam in si zunaj samostanskih zidov privoščili kosilo.
Vsak udeleženec si je izdelal pečat Santoninove poti in ga odtisnil, kot simbol spomina na prehojeno pot, zgodbe in zgodovino, ki jih je ta oživila.
