Agencija za varnost prometa (AVP) bo v sodelovanju s Policijo med 9. in 15. marcem 2026 izvajala evropsko usklajeno nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas, s katero opozarja na pomen dosledne in pravilne uporabe varnostnega pasu pri vseh udeležencih v vozilu na vsaki, tudi najkrajši poti. Podatki prometne varnosti nas žal znova opozarjajo na zaskrbljujoč trend slabšanja uporabe varnostnega pasu, kar ima neposredne in pogosto usodne posledice. V času akcije bo Policija izvajala poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov in otroških zadrževalnih sistemov v vozilih, pa tudi v avtobusih javnega potniškega prometa, kjer je uporaba varnostnih pasov obvezna, če so vgrajeni.
Po podatkih Policije je lani v prometnih nesrečah umrlo 26 voznikov osebnih avtomobilov, 16 potnikov in 2 voznika tovornega vozila. Od tega jih 16 (deset voznikov osebnega avtomobila, pet potnikov in en voznik tovornega vozila) ni uporabljalo varnostnega pasu v času nesreče. V primerjavi z letom 2024, ko so bile štiri smrtne žrtve brez pripetega pasu (trije vozniki tovornih vozil in en potnik), gre za izrazito poslabšanje stanja, zlasti pri voznikih osebnih vozil. V prvih dveh mesecih letošnjega leta beležimo že štiri smrtne žrtve, ki v času prometne nesreče niso bile pripete z varnostnim pasom; od tega voznik osebnega avtomobila, potnik v osebnem avtomobilu in voznik traktorja.
Stopnja uporabe varnostnega pasu med umrlimi vozniki osebnih avtomobilov v letu 2025 je bila le 61,5-odstotna, kar pomeni, da skoraj štirje od desetih v času smrtne prometne nesreče niso bili pripeti. Med umrlimi potniki v osebnih vozilih je bila pripetost še nižja, saj je pas uporabljala le polovica, enako pri umrlih voznikih tovornih vozil. Pri hudo telesno poškodovanih voznikih je bila stopnja uporabe pasu sicer višja (85 %), a še vedno ne zadostna. Stopnja uporabe je bila največja pri lažje telesno poškodovanih voznikih osebnih avtomobilov (92 %).
»Varnostni pas ni stvar udobja ali osebne presoje, temveč temeljni varnostni ukrep, ki dokazano rešuje življenja. Podatki kažejo, da se nevarno vračamo korak nazaj – in tega si ne moremo privoščiti. Vsaka vožnja, tudi najkrajša, se mora začeti s pripetim pasom za vse potnike, brez izjem,« poudarja v. d. direktorice AVP mag. Saša Jevšnik Kafol.
Na problem neuporabe varnostnega pasu opozarja tudi število ugotovljenih kršitev. Policija je v letu 2025 zaznala 24.388 kršitev (globa znaša 120 evrov) zaradi neuporabe varnostnega pasu (v letu 2024: 25.56 kršitev), do marca letos pa že 4.516 tovrstnih kršitev. Poleg tega so ugotovili 678 kršitev, povezanih z neuporabo ustreznih zadrževalnih sistemov pri otrocih.
Varnostni pas je eden ključnih elementov pasivne varnosti v vozilu. Skupaj z zračno blazino preprečuje nenadzorovano gibanje telesa ob trku, zmanjšuje udarce ob trde dele notranjosti vozila, preprečuje izmet iz vozila in pomembno zmanjša tveganje za najhujše posledice prometne nesreče. Z močjo rok in nog bi se v sedežu lahko zadržali le pri trku s hitrostjo do 7 km/h – pri vseh večjih hitrostih je pas odločilen. Podatki znova potrjujejo: pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtni izid in hude poškodbe za približno polovico, tveganje za nastanek lažjih poškodb pa za skoraj četrtino - tako pri voznikih kot pri sopotnikih. Za potnike na prednjih sedežih se tveganje zmanjša za do 60 odstotkov, za tiste na zadnjih sedežih pa do 44 odstotkov (podatki EU). Pomembno je poudariti, da zračna blazina ne more nadomestiti varnostnega pasu, temveč deluje pravilno le v kombinaciji z njim. Brez pripetega pasu lahko sprožena zračna blazina celo povzroči dodatne poškodbe.
Z večjo hitrostjo se močno poveča tudi tako imenovana naletna teža. Že pri trku s hitrostjo 30 kilometrov na uro se naletna teža poveča za sedem- do osemkrat, pri 50 kilometrih na uro pa za kar 25-krat. Če to prevedemo v prakso: 80 kilogramov težak potnik, ki na zadnjem sedežu ni pripet, pri trku s 30 kilometri na uro prileti v oviro ali drugega potnika s silo približno 600 kilogramov, pri 50 kilometrih na uro pa z več kot dvema tonama. To je sila, ki ji človeško telo brez varnostnega pasu preprosto ne more kljubovati.
Otroci so kot potniki med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Že ob manjših hitrostih in navidezno lažjih trkih lahko utrpijo hude poškodbe, zato morajo biti vedno pravilno pripeti. Otroci, manjši od 140 centimetrov ali lažji od 36 kilogramov, morajo biti med vožnjo pripeti v ustreznem otroškem varnostnem sedežu, prilagojenem njihovi višini ali teži, ki mora biti pravilno nameščen in zategnjen v skladu z navodili proizvajalca. Odgovornost za varno pripenjanje otrok je vedno na strani odraslih.
Pasavček že 21 let uči: »Red je vedno pas pripet«
Pomemben del ozaveščanja najmlajših predstavlja projekt Pasavček, ki ga AVP izvaja že 21. leto. Gre za enega najbolj prepoznavnih in uspešnih projektov prometne vzgoje v Sloveniji, ki je do danes dosegel več kot 140.000 otrok, letos pa v njem sodeluje 1.514 skupin oziroma skoraj 27.000 otrok. S stalnim ozaveščanjem in dobrimi praksami projekt pomembno prispeva k večji pripetosti otrok in dolgoročno k izboljšanju prometne varnosti.
Med nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas AVP izvaja številne ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti po vsej Sloveniji. Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) bo razdelila plakate, letake in spletna gradiva, s katerimi bodo voznike in potnike opozarjali na pomen pravilne in dosledne uporabe varnostnega pasu ter odgovornost za varnost vseh potnikov v vozilu. Agencija letos znova za 67 šol in vrtcev, vključenih v projekt Pasavček, organizira tudi kroženje demonstracijskih otroških sedežev, da bodo lahko praktično preizkušali pravilno nameščanje in pripenjanje najmlajših.
Poleg tega bo Agencija v sodelovanju z Minicity Ljubljana izvedla pet spletnih delavnic na temo varnostnega pasu za osnovnošolce; za dijake Gimnazije Frana Miklošiča v Ljutomeru ter Srednje medijske in grafične šole v Ljubljani pa delavnice Vozimo pametno, s posebnim poudarkom na pomenu pripetosti med vožnjo. Med 9. marcem in 7. aprilom bo po Sloveniji potovala lutkovna predstava Pasavček v prometu, namenjena mlajšim, vključenim v projekt Pasavček, na 10 osnovnih šolah pa bo izveden program Jumicar, v okviru katerega se otroci v varnem okolju seznanijo z osnovami obnašanja v prometu in pomenom pripetosti z varnostnim pasom.
Da bi varnostni pas res opravil svojo nalogo, mora biti pravilno nameščen in zategnjen. Najpogostejše napake so ohlapen pas, zvit pas, nepravilno speljan zgornji ali spodnji del pasu ter nepravilna nastavitev sedeža in naslonjala za glavo.
- pas mora potekati tesno ob telesu in ne preko debelejših oblačil (bunde, jakne, plašči),
- zgornji del pasu mora potekati preko sredine rame in ne preblizu vratu, prav tako ne sme zdrsniti z rame,
- spodnji del pasu mora potekati preko bokov in medenice, nikoli preko trebuha, saj lahko v nasprotnem primeru povzroči hude notranje poškodbe,
- pas ne sme biti zvit ali ohlapen,
- sponka mora biti pravilno zapeta in slišno zaskočiti (klik),
- pas s potegom proti zgornji pritrditveni točki pravilno naravnamo in zategnemo, da se dobro prilega telesu,
- sedež in volan morata biti nastavljena tako, da je razdalja do volana vsaj 25 centimetrov,
- naslonjalo za glavo mora biti nastavljeno v višini temena, razdalja med glavo in naslonjalom pa čim manjša - nepravilno nastavljen vzglavnik lahko ob trku od zadaj povzroči hude poškodbe vratne hrbtenice, tudi pri nizkih hitrostih. To velja tudi za potnike na zadnjih sedežih.
AVP in Policija znova pozivata vse voznike in potnike, naj se vedno in brez izgovorov pripnejo z varnostnim pasom, na vsaki, tudi najkrajši poti. Vozniki naj dosledno poskrbijo za pripetost vseh potnikov, tako odraslih kot otrok. Prometne nesreče namreč vedno znova potrjujejo, da bi bile posledice pogosto bistveno blažje – ali pa jih sploh ne bi bilo – če bi bil varnostni pas uporabljen pravilno in dosledno.
V prometni nesreči pogosto odloča ena sama poteza. Varnostni pas je tista, ki rešuje življenje.
Več informacij https://www.avp-rs.si/varnost-v-prometu/varnostni-pas/
