SKOZI ZLOMLJENO LEČO

V Poljčanah je v okviru projekta DANUBIA inštituta Skozi zlomljeno lečo zaživel nekoliko drugačen večer – srečanje znanosti, dokumentarnega filma, umetnosti, osebnih življenjskih zgodb in odprtega dialoga. Projekt se bo nadaljeval že 3. septembra z novim dogodkom V objemu ranljivosti.

Stara domačija Petra Soviča v Poljčanah se je za en večer spremenila v prostor srečevanja ljudi, različnih življenjskih izkušenj in pogledov. Prav neformalno okolje stare kmetije je pomembno prispevalo k osnovni ideji dogodka: zahtevnih družbenih vprašanj ne odpirati samo v predavalnicah in strokovnih krogih, temveč znanje približati lokalnemu okolju in ustvariti prostor za pogovor.

Osrednji del večera je predstavljala prva javna projekcija dokumentarnega filma doc. dr. Janje Mikulan s Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) Through the Broken Lens: A Story of Trauma, Extremism, and the Possibility of Healing.

Dokumentarni film in raziskovalno delo avtorice gledalca popeljeta v okolje Libanona ter odpirata življenjske zgodbe, povezane s travmo, nasiljem, radikalizacijo in življenjskimi potmi nekdanjih borcev. V ospredju ni bilo iskanje enostavnih razlag, temveč vprašanje, kako na človeka vplivajo okolje, izguba varnosti, pripadnost, ponižanje, revščina, nasilje in dolgotrajna izpostavljenost družbenim konfliktom.

Po filmu se je pod vodstvom Boštjana Polanca, direktorja DANUBIA inštituta in diplomanta socialnega menedžmenta na FUDŠ, razvila odprta moderirana razprava.

Pogovor je iz oddaljenih okolij Libanona in Palestine postopoma prešel tudi k nam: kako se ljudje odzivamo na lastne rane, občutke izključenosti in izgubo pripadnosti? Zakaj lahko podobne življenjske preizkušnje nekoga vodijo v destruktivno vedenje, pri drugem pa postanejo izhodišče za ustvarjalnost, spremembo ali povezovanje z drugimi?

Dogodek tako ni želel ponuditi dokončnih odgovorov. Njegov namen je bil ustvariti prostor, v katerem si jih lahko začnemo postavljati skupaj.

Pomemben del večera je predstavljala tudi umetnost.

Ilustratorka Jana Fak je s svojim delom EXIT – The Future is Bright v zgodbo dogodka vnesla vizualni kontrapunkt. Delo odpira možnost drugačnega pogleda na življenjsko razpoko: izhod ni nujno beg pred preteklostjo, ampak je lahko odločitev, da človek svojih ran ne dovoli spremeniti v svojo dokončno identiteto.

Prostor so dopolnjevale tudi instalacije in refleksije, ki so nastajale iz osebnih izkušenj težjih življenjskih obdobij. Lebdeči kamni so težo simbolno postavili v ravnotežje, posušeno cvetje pa je spregovorilo o minljivosti in o tem, da nekaj tudi po koncu svojega prvotnega obdobja lahko dobi novo obliko in pomen.

Poseben pomen je imel tudi sam prostor. Gostitelj Peter Sovič je z obnovljeno domačijo in svojo življenjsko izkušnjo pokazal, da prostor z zgodovino lahko ponovno zaživi in postane prostor skupnosti, ustvarjalnosti in novih vsebin.

Skozi zlomljeno lečo je del širšega raziskovanja DANUBIA inštituta na presečišču kulture, socialnega menedžmenta, socialne ekonomije, regeneracije in dobrega počutja.

V ozadju je preprosto vprašanje: kako lahko tudi v manjšem lokalnem okolju ustvarjamo prostore, kjer se srečujejo akademsko znanje, umetnost, podjetnost, osebne izkušnje in skupnost?

Takšni dogodki kažejo potencial lokalnega okolja Poljčan za razvoj vsebin, ki poleg kulturne in izobraževalne vrednosti prispevajo tudi k povezovanju prebivalcev, medgeneracijskemu dialogu, socialnim inovacijam in krepitvi odpornosti skupnosti.

Dogodek je pripravil DANUBIA inštitut v sodelovanju s Fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ) in Živim gnezdom, ob podpori razvojnega partnerja Luxus Plus d.o.o. / SilverStore.

Skupinska srečanja in dogodki niso zamišljeni  kot osamljeni dogodki, temveč kot del širšega cikla srečevanj, ki v lokalnem okolju odpirajo teme človeka, odnosov, ranljivosti in družbene regeneracije.

Naslednje srečanje bo 3. septembra ob 19. uri, ko bo v Poljčanah potekal dogodek V OBJEMU RANLJIVOSTI.

Tokrat se bo pogled od ran, ki jih človeku lahko pustijo družba, konflikt in življenjske okoliščine, premaknil k eni najbolj univerzalnih človeških izkušenj – minljivosti, smrti, umiranju in spremljanju človeka ob koncu življenja.

Dogodek ne bo govoril o smrti kot koncu, temveč predvsem o vprašanju, kako ostati človek ob človeku tudi takrat, ko rešitev ni več v naših rokah.

Tudi tokrat želimo ustvariti prostor brez enostavnih odgovorov / prostor za znanje, osebno izkušnjo, duhovnost, ranljivost in predvsem iskren pogovor.

Kajti skupnost se ne gradi samo takrat, ko skupaj praznujemo.

Njena resnična moč se pokaže tudi v tem, kako znamo biti drug ob drugem takrat, ko smo najbolj ranljivi.