Ujete med mogočno pogorje Boča in skrivnostno reko Dravinjo so Studenice daleč naokoli poznane po spokojnosti, ki jo začuti obiskovalec skoraj na vsakem koraku. Kar pritegne obiskovalca, pa ni samo mir, ki veje izza trških hiš Studenic, temveč so predvsem ostanki nekoč mogočnega samostana in ohranjena narava, ki se bohoti v okolici in doživi vrhunec v pojavnosti treh kraških vodnih izvirov izpod nedrij Boča.
Studenice navdušujejo z ostanki nekoč mogočnega samostana ter ohranjeno naravo, ki se bohoti v okolici in doživi vrhunec v pojavnosti treh kraških vodnih izvirov izpod nedrij Boča.Bleščeče čase, ki odsevajo še danes, so Studenice začele doživljati okoli leta 1230, ko je Zofija Rogaška v kraju, tik ob studencu milosti, postavila popotno postojanko s cerkvijo, poznano kot hospital. Po letu 1237 je ta močna in vplivna plemkinja ustanovila na mestu hospitala ženski Marijin samostan, ki ga je kot priorica tudi vodila. Pred sredino 15. stoletja so samostanu dodali obzidje in več spremljajočih objektov. V drugi polovici 17. in v prvi polovici 18. stoletja je bil samostan, s cerkvijo Sv. treh kraljev, baročno spremenjen. Skupaj s trško pozidavo, plastikami, ostanki gradu ter cerkvijo sv. Lucije Studenicam pritiče pomembno mesto v kulturnodediščinskem pomenu širšega območja.
Zanimiva kulturna dediščina kraja je razstavljena in predstavljena v obnovljenem delu objekta nekdanje šole, kjer je urejenih več zbirk in razstav Turističnega društva Samostan Studenice.
